Posnetki plazovnih nesreč

Pri projektu CROSSRISK trdno verjamemo, da se je o plazovih neprimerno bolje, predvsem pa varneje, učiti na podlagi izkušenj drugih. Najraje imamo sicer dobre zgodbe, če nič drugega pa vsaj tiste z dobrim koncem, kjer vsi udeleženci dan končajo kjerkoli drugje kot v bolnišnici. S tem namenom je spodaj objavljen nabor posnetkov različnih nesreč iz katerih se lahko vsi kaj naučimo.

Na posnetkih iz francoskega smučarskega središča Les Trois Valees (od 0:30 naprej) vidimo zmedo, ki nastane zaradi kršenja osnovnega pravila posamičnega izpostavljanja nevarnosti. V plazu se znajde več oseb naenkrat, vendar se v reševalni akciji izgublja dragocen čas, ker dolgo časa ni jasno koliko ljudi je bilo ujetih/zasutih, kam je koga odneslo, kdo se je rešil sam itd. Nevarne odseke smučamo posamično, ostali spremljajo na varnih točkah in so pripravljeni na morebitno reševanje.

Posnetek s švicarske gore Senggchuppa (3607m) iz sredine junija kaže eno glavnih nevarnosti spomladanskega/poletnega smučanja. Zaradi teže je dovolj že mala količina mokrega snega iz katerega težko manevriramo na varno. Tok plazovine nas lahko zelo hitro odnese čez prepadne stene ali v druge terenske pasti.

Posnetek z avstrijske strani domačega hriba Peca (od 0:27), ki lepo dokazuje pogosto zmoto v dojemanju gozdov kot varnemu zavetju pred plazovi. Ko te plaz odnese v drevesa se ta izkažejo za vse prej kot prijetna in nežna. Nahrbtnik z zračno vrečo nas ne varuje pred hudimi poškodbami okončin in drugih delov telesa.

Šolski primer pravilnega obnašanja (eden na pobočju, eden na varni točki), pravilne reakcije ob nesreči, dobro komuniciranje z očividci in uspešno iskanje.

Nazorna analiza sosledja dogodkov in odločitev, ki so pripeljali do sprožitve plazu, delnega zasutja zahvaljujoč (tudi) plazovnemu nahrbtniku z zračno vrečo ter uspešnemu reševanju.

Skupinsko smučanje na dan, ko je zaradi velike količine novega snega razglašena 4. stopnja nevarnosti, se zaplete s precej kaotičnim odzivom skupine pri iskanju zasutega. Na srečo je iz izredno mehkega snega štrlela smučarska palica, kar je bistveno olajšalo izkopavanje ponesrečenca.

Posnetek iz naše bližine (Mölltaler Gletscher), ki razbija še en mit o varnosti redno voženih in popolnoma razritih pobočjih neposredno ob smučiščih. V plazu je bilo ujetih kar 12 smučarjev.

Enak plaz, kot ga prikazuje zgornji posnetek, a iz drugega zornega kota (Mölltaler Gletscher).

Lekcija o tem kako mala količina snega te nekontrolirano potegne čez steno in lekcija o varnih točkah, kjer čakamo drug drugega. To vsekakor ni direktno pod steno v vpadnici plazovine, kot to prikazujejo na posnetku.

Klasični spomladanski scenarij plazov mokrega snega, kjer plazovina neovirano teče čez vas, uničuje drevesa, objekte in še kaj.

Scenarij izbiranja neprimerne varne točke in preobremenitve šibkega sloja, ko se prvemu pridruži še drugi smučar. Hkrati tudi primer uspešne uporabe plazovnega nahrbtnika z zračno vrečo.

Profesionalni smučarji za dober posnetek naredijo marsikaj neracionalnega. V tem primeru sta reševalca zaznala nevarnost že preden se je nesreča sploh zgodila. Kljub majhnemu pobočju in sproženi zračni vreči, je smučarko zaradi nagrmadenja snega v potoku zakopalo precej globoko. Zaradi hitrega odziva dobro usposobljenih reševalcev so bile posledice precej nedolžne.

Smučanje na odprti progi smučišča ni zagotovilo za varnost pred snežnimi plazovi. Verjetnost spontano proženega plazu je zaradi zaščitnih ukrepov sicer minimalna, vendar odločitve drugih smučarjev lahko pripeljejo do tega, da plazovina zasuje in poškoduje naključne mimoidoče. Pri smučanju izven urejenih smučišč, nad cestami in naselji še toliko bolj pazimo tudi na to kakšne so morebitne posledice proženja plazu za druge ljudi v bližini.

Skupinski štart po odprtju sveže zasnežene proge in večje število ljudi privedeta do plazu (od 4:25 dalje), ki najmanj eno osebo ponese v gozd ob progi. Iskalna akcija se hitro sprevrže v kaos kljub dejstvu, da večina vpletenih ima ustrezno opremo in verjetno nekaj osnovnega znanja o uporabi. Pri tako velikem številu nadobudnih reševalcev manjka odločno vodenje za koordinirano iskalno akcijo. Fantomski signali neugasnjenih žoln, nesistematičen pristop k iskanju, zmeda koliko ljudi (če sploh kdo) je zasutih in druge napake se kar vrstijo dokler na prizorišče ne pride usposobljena reševalna ekipa.

Obetaven začetek reševanja z opazovanjem z varne točke, vendar pa potenciranje malih napak v nadaljevanju po nepotrebnem podaljšuje iskanje in izkopavanje zasutega. Od očitno nepopolno opremljenih članov ekipe, menjavanja nahrbtnikov med njimi, odstranitvi rokavic in kasnejše premraženosti itd.

Rušenje opasti (pri 2:36) je ena bolj podcenjenih nevarnosti v hribih. Kljub hoji več metrov stran od roba opasti, se deskar komaj znajde na srečni strani preloma, ko se gmote snega odpeljejo v dolino. Opasti pa so seveda nevarne tudi za tiste, ki se znajdejo neposredno pod njimi, ali celo daleč stran, če pride do sekundarnega proženja plazu na pobočju pod opastjo.

Odprto pobočje z dolgim in lepim iztekom je primer idealnega scenarija za uporabo nahrbtnika z zračno vrečo. Njihova učinkovitost pa se bistveno zmanjša v primeru zasutja v terenskih pasteh ali med drevjem.

Klavstrofobični prvoosebni vidik od sprožitve več kot meter globoke klože (od 1:15 dalje), dobrih 20 sekund kotaljenja 500 metrov nižje po pobočju in do uspešne rešitve 4 in pol mučne minute kasneje.

Nazoren prikaz kako zelo majhno in navidez nedolžno pobočje, pravzaprav usek ob cesti, je dovolj, da sneg popolnoma zasuje voznika motornih sani.

V plazu se lahko znajdemo tudi v bližini parkirišča na povsem “nedolžnem” pobočju namenjenemu igri otrok.

Prvoosebni pogled na zasutje po kršenju osnovnega pravila ohranjanja zadostne razdalje med udeleženci in čakanja na varnih točkah z mislijo na potencialno reševanje.

Žal vedno bolj pogost prizor množičnega obleganja sveže zasneženih pobočij neposredno ob smučišču in opomnik, da nismo vedno sami na pobočju. V plazu se lahko znajdemo tudi, če ga sproži povsem druga skupina ali posameznik.

Skupinski napad na sveže zasneženo pobočje ob smučišču vodi v nepresenetljiv scenarij preobremenitve snežnih plasti in večje število zasutih smučarjev.

Plazovi nikakor niso omejeni le na naravno okolje. V nevarnosti se lahko znajdejo delavci med čiščenjem streh, otroci med igro okrog hiš in drugi naključni mimoidoči.

Preobremenitev občutljive klože zaradi kršenja pravila o čakanju na varnih točkah in ohranjanja zadostne razdalje med smučarji.

Mlajši najstnik je smučal z očetom, vendar je naenkrat padel v terensko past (potok) le nekaj metrov od smučišča, kjer ga je hitro zasula manjša količina snega. Brez treznega razmišljanja, očetovega iskanja po lastnih sledeh in ustrezne opreme bi otrok imel le minimalne možnosti za preživetje.